Podjetništvo je način življenja - intervju s Ksenijo Špiler Božič
KSENIJA ŠPILER BOŽIČ je diplomirala iz ekonomije, bila pet let zaposlena v komerciali velikega slovenskega podjetja, od leta 1993 pa deluje kot samostojna podjetnica na področju trgovine, svetovanja in kadrovanja. Med študijem osebnostnega razvoja in psihodinamike skupin na zavodu Karnion se je usposobila za spretno povezovanje in uporabo sodobnih psihodinamskih šol, kot so transakcijska analiza (diploma TA 101), geštalt, realitetna terapija in nevrolingvistično programiranje (Certifikat Praktik NLP). Danes kot poslovni trener v podjetju BB Svetovanje d.o.o. odlično vodi in izvaja delavnice kreativne komunikacije v različnih gospodarskih družbah. Svoje programe je certicifirala tudi pri partnerju podjetja BB Svetovanje, skupini Genesis, znani mednarodni skupini na področju HR svetovanja.
1. Podjetnik v očeh družbe od nekdaj velja za drzno, kreativno in na drugi strani nekoliko arogantno osebnost. Pa vendar se zdi, da bi se »podjetnik iz preteklosti« le težko znašel v današnjem svetu, kjer je neomejeno mnogo informacij, napredek hitrejši in tudi konkurenca močnejša. Kako bi kot strokovnjakinja na področju upravljanja s človeškimi viri opisali transformacijo podjetnika v zadnjih 20 letih? Katere lastnosti podjetnika so po vašem mnenju tiste, ki so danes ključne za uspeh?
Sodobni podjetniki so hitri in drzni, zato ker so tudi časi takšni, da se je potrebno hitro prilagajati spremembam. Izpostavljeni smo vedno večji količini informacij, ki jih je kar zahtevno segmentirati . Tudi stvari, ideje so vedno bolj kompleksne. Včasih je bilo dovolj, da si znal neko stvar narediti, npr. popraviti avto, izdelati po meri pohištvo, danes pa mora podjetnik svoji strokovnosti dodati še tisto nekaj več, kreativnost, inovativnost, prepoznavnost, dodano vrednost za potrošnika. In to ni nič kaj lahko, izmisliti si nov, nadgrajeni produkt, storitev, ki si jo bo čim več ljudi želelo imeti oziroma uporabljati in videti v njej uporabno vrednost. Zato so novodobni podjetniki tudi drzni v kreativnosti in inovativnosti tako v produktih, storitvah kot pri osvajanju vedno novih teritorijev in potrošnikov.
In še nekaj bi rada izpostavila, in sicer vztrajnost ali še bolje odnos do neuspeha. Pot do uspeha je tlakovana s številnimi neuspehi, napakami in zato mora vsakdo, še posebej pa podjetnik, ta odnos vzeti v zakup. Zelo malo je takih, ki so že kar takoj na začetku uspeli ali pa so bili ti uspehi kratkotrajni in je bilo potrebno narediti spremembo na poti. In zato se mi zdi tako pomembno, še posebno v teh časih, biti odporen na neuspehe in napake v tem smislu, da se iz njih učimo in nam predstavljajo lekcije. To pa zmore malo ljudi moje generacije. In zdi se mi, da mladi ljudje imajo/te to nekako v »genih«, da se poberete, saj smo vas tako vzgajali in vam ploskali tudi, ko niste uspeli. »Neuspeh ni tako slab, če ne napade srca. Uspeh je v redu, če ne stopi v glavo.« ( Grantland Rice)
2. Specializirali ste se tudi za področje kreativne komunikacije. Kaj točno to pomeni in kako to lahko pripomore podjetnikom, predvsem tistim, ki se šele podajajo na podjetniško pot?
Za podjetnika ni dovolj vse zgoraj zapisano in še vse tisto kar paše zraven, temveč mora znati svoje ideje prodati in ljudi v timu voditi k skupnemu cilju. Za to pa potrebuje cel spekter kompetenc, ki jim pravimo kreativna komunikacija. Še nihče ni uspel sam, sploh pa ne novodobni podjetniki, saj za uresničitev ideje potrebujejo time, ljudi, ki bodo predani njegovi ideji in mu bodo sledili. To pa dosežemo z medosebnimi odnosi in gradnik teh odnosov je kreativna komunikacija. Komunikacijski vzorci so na srečo naučeni in zato se jih da s kreativnim pristopom odučiti in naučiti na novo take, ki funkcionirajo in prinašajo želene rezultate v odnosih. Naj omenim le nekaj teh veščin, in sicer prezentacijske veščine, motivacijska komunikacija, pogajalske tehnike, reševanje konfliktnih situacij itd.
3. Za podjetnike v splošnem velja prepričanje, da imajo 24-urni delovnik, kar posledično nemalokrat vodi tudi v izgorelost. Sploh pri mlajših generacijah se zdi, da prehitro stopijo v svet odraslih in nase prevzamejo (pre)več odgovornosti. Menite, da je tak pristop (torej trdo delo, odrekanje zabavi ipd.) res edini pravilni, ki privede k uspehu? Koliko »odklopa« je dovoljenega?
Podjetništvo je način življenja (life style). Moje mnenje je, da ne more biti vsak podjetnik, pa naj si še tako močno želi. Za podjetnika se delovnik ne konča ob 16.00 ali 17.00 uri, podjetniki s svojimi idejami, podjetji živimo in spimo. In v tem ne vidim nič slabega, če si seveda znamo vzeti čas za »odklop«, se osvežiti. Vsakdo, ki je kdaj počel nekaj, kar ga je resnično veselilo, zna povedati, da mu je delo samo vračalo energijo, ali z drugimi besedami ob tem se »energiniziramo« in zato zmoremo več kot tisti, ki počnejo le 8 ur na dan nekaj, kar jim predstavlja breme. Odklop, koliko in kaj početi za sprostitev, je zelo subjektivna stvar, nekdo potrebuje dnevno čas za to, drugemu je dovolj nekaj ur čez vikend, tretji pa si vsake tri mesece vzamejo teden dni dopusta.
Bolj ključno je učenje prevzemanja zdrave mere odgovornosti, ki se je pa res ta mlada generacija ni naučila v družini ali v šolskem sistemu, zato tu vidim večji izziv. S trdim delom ni nič narobe, naj vas pa to trdo delo tudi veseli, zabava, zato nikar ne počnite nekaj, kar vam je težko in v čemer ne vidite smisla, kajti to vas bo utrudilo in ubilo duha.
4. Mladi smo vsevedni, smo v koraku s časom, medtem ko je svet prehitel starejše generacije. Je prepad med mlajšimi in starejšimi res tako velik? Kaj mladim lahko ponudijo tisti izkušenejši in obratno? Na kakšen način bi bilo smiselno vzpostaviti vez med tem, na videz zelo različnima generacijskima svetovoma?
Prepadi med generacijami so vedno obstajali, res pa je, da se je svet v zadnjih 20 letih tako zelo spremenil, da ima starejša generacija izziv korakati s časom in spremembami. Je pa tu še večji izziv kot ga vidim sama, in sicer, da to ta moja generacija težko prizna, ker ji predstavlja neke vrste neuspeh, poraz, če hočete. In to ni lahko, ponos ji to preprečuje, saj so ja starejši in modrejši. A dejstvo je, da ste mladi v marsikateri veščini spretnejši, hitrejši, modrejši. Imamo nekaj svetlih izjem, kjer se pišejo zgodbe o uspehu in medgeneracijskem sodelovanju (projekt Simbioz@) in to je prava smer. Starejši in malo manj starejši lahko mladim ponudimo svoje izkušnje in se od vas »nalezemo« entuziazma do življenja, sprememb, novitet in si dovolimo učiti se od vas.
5. Kaj bi za konec svetovali mladim, ki se podajajo na samostojno podjetniško pot?
Vzemite si čas za razmislek in samospraševanje v smislu, kaj vam bo prinesla ta smer in kakšno »ceno« (beri odrekanje) ste pripravljeni plačati. Poiščite pomoč (beri iti po MOČ) in to je lahko mentor, nekdo, ki je podjetnik in je del te poti že prehodil in coacha, ki vam bo pomagal poiskati in razviti vse tiste notranje vire, ki jih boste še kako potrebovali, ker formula za uspeh je sestavljena iz: znanje X motivacija = USPEH
Hvala za sodelovanje in veliko uspeha pri vseh nadaljnjih projektih!
avtorica: Valentina Nahtigal
vir fotografije: Finance.si
Podjetni raziskovalci 
