Ljubljana, 21. februar 2023 – Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) je kot prva organizacija iz širše regije Srednje-Vzhodne Evrope postal član DeepTech Alliance, združenja najboljših evropskih podpornikov prebojno tehnoloških startupov. Cilj združenja DeepTech Alliance je ponuditi pomoč prebojnim podjetjem pri dostopu do specializiranih programov, korporacij in investitorjev ter jim tako omogočiti hitrejši vstop na mednarodne trge.
Novinarska konferenca Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI), na kateri so med drugim predstavili LUI, raziskovalni in razvojni center za izdelke Deeptech Alliance ter načrte za prihodnost.
Prebojne tehnologije so nujne za reševanje največjih izzivov
Prebojnotehnološko ali »deeptech« podjetništvo temelji na tehnologijah prihodnosti kot so umetna inteligenca, avtonomnimi sistemi, robotika, biotehnologija, medicinske naprave, čista tehnologija in številna druga področja, kjer sama tehnološka osnova predstavlja močno konkurenčno prednost. Zveza DeepTech Alliance (DTA) združuje devet organizacij (med ostalimi inkubatorje univerz ETH Zürich, TU München, DTU København, KTH Stockholm in Hello Tomorrow), ki so globalno prepoznana imena in vodilna evropska okolja na področju podpore najbolj prebojnih in disruptivnih inovacij.
LUI je prva organizacija iz širše regije Srednje-Vzhodne Evrope, ki ji je uspel preboj v to izbrano skupnost. Člani DTA aktivno razvijajo svoja okolja in prepoznavajo najboljša podjetja, ki jih skupaj preko zveze povezujejo s partnerskimi korporacijami in investitorji, ki hitro prepoznavajo pomembnost prebojnih tehnologij pri reševanju ključnih izzivov človeštva. Cilj zveze je povečati uspešnost tehnološko najnaprednejših startupov z globalnimi ambicijami s celovito podporo.
»Vstop LUI v DeepTech Alliance je ogromna potrditev našega dosedanjega dela pa tudi razvitosti celotnega ekosistema tako na Univerzi v Ljubljani kot v vsej Sloveniji. Nalaga nam veliko odgovornost, hkrati pa je odlična priložnost za prebojne startupe iz Slovenije in okoliških držav, da preko nas pridejo v prvo ligo, kamor tudi spadajo. Naša celotna regija je že od nekdaj izjemno močna v tehnologiji, prebojni startupi so logičen naslednji korak.« pojasnjuje Jakob Gajšek, direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja.
Univerza v Ljubljani ob boku vodilnih
Raziskovalci imajo velikokrat zelo dobre inovativne ideje in tehnološke rešitve, izziv pa nastane pri vstopu na trg. Brez ustrezne podpore se ta pot pogosto hitro konča in prebojne inovacije ostanejo le v predalih laboratorijev. Univerza v Ljubljani je s pomočjo projekta Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (2017-2022, ki sta ga sofinancirala MIZŠ in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj) ustanovila Pisarno za prenos znanja, ki na različne načine spodbuja dejavnost prenosa znanja med raziskovalci, hkrati pa nudi neposredno podporo raziskovalcem pri zaščiti in prenosu znanja v prakso. Eden od pogostih načinov prenosa znanja v prakso je ustanovitev novega zagonskega podjetja z namenom nadaljnjega razvoja in trženja univerzitetnega znanja (t.i. odcepljeno podjetje). Pisarna in LUI skupaj nudita podporo takšnim podjetjem.
Sicer Univerza že mnogo let podpira podjetništvo, saj skupaj z LUI že 12 let organizira Rektorjevo nagrado za naj inovacijo. Iz tega tekmovanja, ki spodbuja študente in raziskovalce UL h komercializaciji, se je razvilo več podjetij, ki še danes uspešno poslujejo. Kot dodatno spodbudo pa sta Pisarna za prenos znanja UL in LUI leta 2020 zagnala Inovacijski sklad, ki raziskovalne ekipe UL podpira s financiranjem dviga tehnološke pripravljenosti in s tem industriji oziroma trgu.
Inovacijski sklad je namenjen raziskovalcem UL, ki so identificirali tako izziv kot rešitev, manjka pa jim korak ali dva, da rešitev pripeljejo do uresničitve. Med prejemniki tretjega, lanskega razpisa Inovacijskega sklada UL, je denimo ekipa iz Fakultete za elektrotehniko UL, ki razvija mobilni robotski sistem z računalniškim vidom za nadzor in manipulacijo rastlin s paradižniki v rastlinjaku. Člani ekipe, dr. Matjaž Mihelj, dr. Sebastjan Šlajpah, dr. Janez Perš, dr. Vitomir Štruc in ga. Marija Ivanovska, želijo komercializirati tehnologijo, s katero bo lahko pridelovanje paradižnikov v rastlinjakih še učinkovitejše. Vloga inovacijskega sklada ni le pomoč pri uresničevanju dobre zgodbe, temveč tudi podpora ohranjanju motiviranih raziskovalcev v Sloveniji in posledično dodana vrednost za slovensko gospodarstvo.
Pomembnost podpore komercializaciji dobro pozna rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, ki je s svojo inovacijo zmagal na prvi rektorjevi nagradi, na njeni osnovi pa je ustanovljeno tudi uspešno odcepljeno podjetje Animacel.
»Univerza v Ljubljani se z vstopom v DTA pridružuje skupini najboljših univerz v evropskem prostoru, kar dokazuje pomembnost prenosa znanja in inovacij v gospodarstvo. LUI bo v tem forumu slovenskim prebojnim startupom omogočil dostop do vodilnih evropskih korporacij. Na tej skupni poti, z okrepljenim sodelovanjem, bomo še naprej delali za preboj in dodano vrednost znanost v gospodarstvu in družbi,« vstop LUI v to izbrano skupnost pozdravlja rektor Majdič.
Povezovanje je ključno za uspeh
MIZŠ se zaveda pomembnosti dejavnosti prenosa znanja, ki jo podpira že vrsto let. S financiranjem Konzorcija za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo, se je omogočila okrepitev pisarn za prenos znanja, večja povezanost in prenos dobrih praks med javnimi raziskovalnimi organizacijami. Ta Konzorcij je pomenil velik preboj za komercializacijo slovenske znanosti, ki po svojih rezultatih na prebivalca precej presega evropsko povprečje.
Pomen razvoja in podpore komercializacije raziskovalnih rezultatov dobro pozna nekdanji rektor ljubljanske univerze, ustanovitelj prvega uradnega odcepljenega podjetja z UL in sedaj minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.
»Zato je eden od mojih glavnih ciljev spodbujanje znanstvenih inovacij. K temu bo prispevala Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, ki bo imela dva stebra; en steber bodo še naprej ostale temeljne raziskave, ki so osnova vsega, drug steber pa bo inovacijski. To pomeni, da bo lahko tisti, ki bo zaključi temeljni projekt, nadaljeval delo v inovacijskem delu. V tem delu se bo akademska skupnost povezovala z gospodarstvom in širšo družbo,« pojasnjuje minister Papič.
Več o Deep Tech Alliance
Deep Tech Alliance je združenja najboljših evropskih podpornikov prebojno tehnoloških startupov. Cilj združenja je ponuditi pomoč prebojnim podjetjem pri dostopu do specializiranih programov, korporacij in investitorjev ter jim tako omogočiti hitrejši vstop na mednarodne trge. Deep Tech Alliance poudarja pomen multidisciplinarnosti in križanja različnih tehnoloških področij, kar omogoča razvoj inovativnih rešitev, ki prinašajo dodano vrednost tako družbi kot gospodarstvu.
Za dodatna vprašanja in informacije: Ana Lasič Simeunović, ana.lasic@lui.uni-lj.si