V Zdravniški zbornici Slovenije je v ponedeljek, 24. novembra, potekal drugi letošnji dogodek EIT Health Morning Health Talks, namenjen osvetlitvi ključnih izzivov, s katerimi se zdravstveni start-upi soočajo pri komercializaciji inovacij in vstopu na evropske trge. Dogodek je povezal zdravstvene inovatorje, investitorje, regulatorne strokovnjake in predstavnike industrije ter odprl iskreno razpravo o vplivu regulative, digitalizacije in poslovnih strategij na razvoj sodobnega in trajnostnega zdravstvenega ekosistema.

Potreba po predvidljivih in izvedljivih regulativnih postopkih
Uvodni gost, Michael Stucky, partner v švicarskem skladu Serpentine Ventures in izkušen investitor na področju deep-techa in biotehnologije, je poudaril, da vlagatelji iščejo predvidljive poti na trg:
“Vse, kar vodi v enostavnejše, bolj predvidljive in pregledne postopke, je za investitorje bolje. Veliko verjetneje bom investiral, če je pot do trga jasna in predvidljiva.”
Njegova izkušnja, tudi iz ustanovitve in prodaje lastnega biotech podjetja, kaže, da evropski medtech ekosistem sicer ponuja izjemne priložnosti, vendar je pogosto prepočasen in preveč kompleksen.

Regulativa MDR in IVDR – največji izziv malih in srednjih podjetij
Polona Mežan, direktorica Zbornice ponudnikov medicinske tehnologije in storitev – MedTech Slovenija (GZS), je predstavila trenutno stanje v panogi:
“Uredbi MDR in IVDR sta prinesli velike obremenitve predvsem malim in srednjim podjetjem; nekaj se jih je zaradi tega celo zaprlo – ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Skandinaviji. Glavni izzivi so administrativne obremenitve, pomanjkanje priglašenih organov, visoki stroški skladnosti in tveganje umika izdelkov s trga.”
Dodala je še:
“Zato MedTech Europe pripravlja reformo, ki naj bi podjetjem omogočila bolj vzdržno poslovanje. Podjetja lahko pri nas dostopajo do ažurnih informacij prek naše zbornice, kjer sodelujemo neposredno z MedTech Europe.”
Omenila je tudi nov zakon, ki je začel veljati 19. junija:
“Do 19. decembra morajo biti sprejete nove tarife in pristojbine. Podjetja so preobremenjena, nekateri veliki proizvajalci celo napovedujejo umik proizvodnje iz Slovenije. Na začetku leta 2026 zato pripravljamo novinarsko konferenco.”

Komercializacija v praksi: alternativni trgi in viri prihodkov
Dr. Miha Štajdohar, soustanovitelj in tehnični direktor podjetja Genialis, je mladim podjetjem svetoval:
“Vemo, da je zbiranje sredstev težko, še posebej brez prihodkov. Zato start-upom svetujem, da razmišljajo o alternativnih trgih in alternativnih virih prihodkov.”
Na primeru Genialisa je pojasnil:
“Naš očiten trg bi bila neposredna prodaja končnim uporabnikom, vendar smo namesto tega razvili platformo, ki omogoča hitro gradnjo diagnostičnih testov. Tako lahko prodajamo farmacevtskim podjetjem za njihove klinične študije, delamo z njihovimi retrospektivnimi podatki ali pa razvijamo teste, ki jih nato licenciramo diagnostičnim podjetjem – ta prevzamejo regulativno breme.”
Poudaril je tudi potrebo po razmisleku o neevropskih trgih:
“Ne osredotočajte se samo na EU ali ZDA – razmislite o Srednjem vzhodu in Aziji, medtem ko čakate na regulativne postopke doma.”

Zavarovalniški postopki – ovira za uvajanje terapij in izdelkov v Sloveniji
Polona Mežan je posebno pozornost namenila zavarovalniškim postopkom:
“Težko je spraviti terapije na slovenski trg, ker ni določenih rokov. Najprej mora zadevo pregledati razširjeni strokovni kolegij, nato Zdravstveni svet, nato mora odločiti zavarovalnica – in nikjer ni časovnih okvirjev.”
Poudarila je tudi pomembnost domačih podjetij:
“Včasih je v Sloveniji prisoten odpor do tega, da bi healthtech podjetja ustvarjala dobiček. A podjetja zato obstajajo – in covid časi, ko ni bilo mask in testov, so pokazali, kako pomembno je imeti lastno proizvodnjo.”

Priporočila za start-upe: najprej nedilutivni viri, nato VC
Moderatorka Charlotte Taft (Pan-Adria Capital) je dala jasen nasvet:
“Vedno je dobro najprej preveriti nedilutivne vire financiranja – evropske razpise in podobne programe – preden sprejmete VC-investicijo.”
Poudarila je tudi ključni premislek:
“Podjetje mora dolgoročno ustvarjati prihodke. V Sloveniji je včasih prisoten predsodek do ustvarjanja dobička v zdravstvu, vendar prav podjetja omogočajo dostop do terapij in medicinskih tehnologij.”

Odprtost slovenskih bolnišnic za sodelovanje
V razpravi se je med drugimi oglasila tudi dr. Katja Štrancar Fatur iz Splošne bolnišnice Izola. Kot odziv na Mihev komentar o težavah pri iskanju kliničnih partnerjev je izrazila odprtost njihove bolnišnice za sodelovanje pri razvojnih projektih ter željo po boljšem razumevanju postopkov, kako lahko bolnišnice sodelujejo pri razvoju inovacij že v zgodnjih fazah. S tem se je odprla razprava o povezovanju bolnišnic in start-upov pri testiranju prototipov, validaciji ter razvoju podatkovnih modelov, kar dodatno potrjuje pozitiven vpliv dogodkov, kot je EIT Health Morning Health Talks, na razvoj zdravstvenega ekosistema.

Čeprav je v zdravstvu dodatni nadzor nujen in so zato postopki pogosto daljši ter strožji kot v drugih panogah, se je na dogodku jasno pokazalo, da lahko pravočasno vključevanje bolnišnic, regulatorjev in industrije, skupaj z inovativnimi poslovnimi pristopi in pametnim izkoriščanjem nedilutivnih virov financiranja, občutno skrajša pot zdravstvenih inovacij do pacientov. Slovenija ima znanje, voljo in priložnost, da z boljšim usklajevanjem teh deležnikov pospeši razvoj sodobnih zdravstvenih rešitev in okrepi konkurenčnost svojega zdravstvenega ekosistema.

O dogodku
EIT Health Morning Health Talks je serija dogodkov v okviru programa EIT Health RIS, namenjena povezovanju zdravstvenih izvajalcev, predstavnikov zdravstvene industrije, akademskih institucij, odločevalcev, inovatorjev in investitorjev. Namen dogodkov je spodbujati odprt dialog o izzivih in priložnostih, ki spremljajo razvoj zdravstvenih inovacij.
V Sloveniji EIT Health Morning Health Talks organizira Ljubljanski univerzitetni inkubator, ki deluje kot EIT Health RIS Representative za Slovenijo.

Za več informacij se lahko obrnete na vodjo projekta EIT Health pri Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju: rok.spilar@lui.uni-lj.si