Korak k bolj odpornemu zdravstvu skozi sodelovanje.
V sredo, 26. novembra 2025, je na Zdravniški zbornici Slovenije potekal strokovni posvet »Povezovanje zdravstvenega in podjetniškega sektorja za bolj odporen sistem zdravstva«, ki sta ga organizirala Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem ter partnerji programa Zdravje Plus.
Srečanja so se udeležili predstavniki Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Agencije za kakovost v zdravstvu, Zdravniške zbornice Slovenije, Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Tehnološkega parka Ljubljana, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, izkušeni svetovalci in mentorji ter predstavniki inovativnih podjetij, ki že aktivno sodelujejo z zdravstvenimi ustanovami.
Posvet je vodila Urška Križnar Ribnikar, vodja inovacijskih projektov in strateškega financiranja pri Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju.
V uvodnem delu so bile predstavljene ključne razvojne usmeritve, izzivi in priložnosti za inovacije v slovenskem zdravstvenem ekosistemu:
- mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Predstavila je namen in razvoj programa Zdravje Plus ter izpostavila, da Slovenski podjetniški sklad s finančnimi spodbudami in partnerskimi programi že vrsto let podpira razvoj podjetij, med njimi tudi tistih, ki delujejo na področju zdravja. Ob predstavitvi vertikalnega pospeševalnika za zdravje je poudarila, da je cilj partnerstva Zdravje Plus boljše povezovanje podjetij, zdravstvenih ustanov in raziskovalnih organizacij ter ustvarjanje pogojev za nastanek skupnih projektov, tudi v okviru evropskih programov.
- Lucija Rojko, sekretarka v Sektorju za kadre v zdravstvu, Ministrstvo za zdravje
Izpostavila je ključne izzive slovenskega zdravstva v kontekstu globalnih trendov: pomanjkanje zdravstvenih delavcev, preobremenjenost in izgorelost zaposlenih, demografske pritiske, neenakomerno porazdelitev kadra, pomanjkanje digitalnih kompetenc ter potrebo po dolgoročno vzdržnem in strateškem upravljanju razvojnih kapacitet v zdravstvu. Predstavila je tudi nastajajočo Strategijo kadra v zdravstveni dejavnosti, ki z jasno vizijo, cilji in naborom aktivnosti naslavlja tako izobraževanje in prilagajanje kadrovske strukture kot optimizacijo delovnih procesov in večjo uporabo digitalnih rešitev, vključno s simulacijskimi okolji in podatkovno podprtimi odločitvami. - Rebeka Žerovnik, vodja programov digitalnega zdravja, Tehnološki park Ljubljana
Predstavila je partnerstvo in digitalno platformo Zdravje Plus kot osrednje okolje, ki združuje inovatorje, zdravstvene ustanove, raziskovalne organizacije in podjetja ter omogoča preglednejše in lažje povezovanje deležnikov. Platforma spodbuja sodelovanje, izmenjavo informacij in dostop do relevantnih vsebin, med drugim objavlja novice, razpise, dogodke, poročila in primere dobrih praks ter omogoča iskanje partnerjev glede na področja bolezni in uporabljene tehnologije. Usmerjena je v gradnjo preglednega prostora, ki deležnikom omogoča hitrejše iskanje partnerjev, vpogled v priložnosti ter lažje vključevanje v razvoj in širjenje zdravstvenih inovacij.
Po uvodnih predstavitvah se je dogodek nadaljeval z vsebinsko razpravo, razdeljeno na dva tematska sklopa.
V prvem delu diskusije so se udeleženci posvetili vprašanju, kako oblikovati pregledne, etične in učinkovite modele sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami ter podjetniškim sektorjem. Razprava je izpostavila pomen jasnih vstopnih točk za podjetja in raziskovalce, javno dostopnih izzivov kot izhodišča za usmerjeno inoviranje ter odprtih tematskih srečanj, ki omogočajo neposreden dialog z izvajalci zdravstvenih storitev. Kot pomemben element so bila omenjena tudi partnerstva v evropskih programih, kjer lahko bolnišnice nastopajo kot validacijska okolja, podjetja pa kot razvojni nosilci. Udeleženci so poudarili vlogo regulativnih peskovnikov za odgovorno testiranje digitalnih rešitev in umetne inteligence ter potrebo po vključevanju pacientov v zgodnje faze razvoja. Med razpravo je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, kako vzpostaviti jasne meje med legitimnim pridobivanjem informacij in ravnanji, ki lahko preidejo na področje nedopustnega vplivanja.
Drugi del diskusije je bil namenjen vprašanju, kako zagotoviti hitrejše uvajanje in širjenje inovacij v zdravstvenem sistemu. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da številni piloti danes obstanejo kot posamezni, nepovezani projekti, saj ni vzpostavljenih mehanizmov za sistematičen prenos rezultatov. Kot možne smeri izboljšav so bili izpostavljeni vzpostavitev referenčnega validacijskega okolja v obliki “demo bolnice”, razvoj stabilnih inovacijskih enot v bolnišnicah, ki bi koordinirale testiranja in prenos znanja, ter poenotenje metodologije izvedbe pilotov z jasnimi cilji, merili uspeha in osnovnimi elementi vrednotenja. Razprava je poudarila tudi pomen transparentne evidence rezultatov ter prenos dobrih praks med ustanovami, kar bi omogočilo hitrejše širjenje uspešnih rešitev tako znotraj države kot tudi na evropske trge.
Zaključek
Razprava je pokazala, da lahko slovenski zdravstveni sistem hitreje napreduje z bolj usklajenim sodelovanjem, preglednimi postopki ter stabilnimi mehanizmi za prenos inovacij iz pilotov v prakso. Predstavniki podjetij so ob tem poudarili, da je vstop na zdravstveni trg tek na dolge proge ter da so ključni premiki pogosto povezani z javnimi zavodi, ki prepoznajo, da jim digitalne rešitve lahko zmanjšajo administrativna bremena in izboljšajo učinkovitost dela. V razpravi je bilo omenjeno tudi, da se je digitalna pismenost zdravstvenega kadra v zadnjih letih, zlasti po obdobju covida, opazno izboljšala, kar olajšuje uvajanje novih digitalnih orodij v prakso.
Udeleženci so izpostavili potrebo po jasnih procesih testiranja, vrednotenja in deljenja rezultatov med ustanovami, kar bi omogočilo širitev uspešnih rešitev na nacionalni in evropski ravni. Dotaknili so se tudi vprašanja razlikovanja med standardnimi in nadstandardnimi storitvami ter izpostavili, da številne nove tehnologije v praksi že postajajo del vsakodnevne obravnave, čeprav se v sistemu še vedno obravnavajo kot nadstandard.
Kot pomemben korak naprej je bila omenjena tudi večja vključenost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj njegova vloga pri financiranju in potrjevanju storitev pomembno vpliva na dejansko implementacijo novih rešitev, zlasti na področju digitalnega zdravja in medicinskih pripomočkov.
V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da Slovenija razpolaga z znanjem, inovativnimi podjetji in motiviranimi zdravstvenimi strokovnjaki, vendar potrebuje bolj povezane strukture, jasno določene poti do trga in manj administrativnih ovir, da bodo dobre rešitve hitreje dosegle paciente.
Po uradnem delu je sledilo še neformalno druženje in mreženje.
Program sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa »Vsebinska podpora za hitrejšo globalno in trajnostno rast inovativnih MSP (RazvojniPlus Program)« v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju od 2021 do 2027.
