16. oktobra 2025 je na Univerzi v Ljubljani potekala slavnostna podelitev rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani, ki letos praznuje 15. obletnico. Nagrada, ki velja za eno najprestižnejših univerzitetnih priznanj na področju inovacij, že petnajst let spodbuja podjetniški in inovacijski potencial študentov, raziskovalcev in alumnov Univerze v Ljubljani ter krepi povezovanje akademskega znanja z gospodarstvom in družbo.

Rektorjeva nagrada, ki poteka v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem (LUI), vsako leto izpostavi najobetavnejše tehnološke in družbene inovacije ter njihovim ustvarjalcem nudi podporo pri nadaljnjem razvoju in preboju na trg.

Na letošnji jubilejni prireditvi so bili razglašeni najboljši trije projekti v vsaki izmed treh kategorij: študentk in študentov, alumen in alumnov, raziskovalk in raziskovalcev, ter študentk in študentov 1. in 2. stopnje ter alumnov z idejami za izzive družbe.

Finalisti so svoje inovacije predstavili pred strokovno komisijo, ki so jo sestavljali: Jakob Gajšek, direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja; dr. Blaž Zupan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Jan Kajba, JK Consulting; Vladimir Milovanovič, Agencija SPIRIT Slovenija; Tanja Kovačič, Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani; Polona Juvančič, Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani.

Komisija je izmed številnih prijavljenih izbrala projekte, ki poosebljajo ustvarjalnost, inovativnost in zavezanost k trajnostnemu razvoju.

Kategorija študentk in študentov, alumen in alumnov na Univerzi v Ljubljani

1. mesto: Peletni ekstruder za 3D tiskalnike
   Člani ekipe: Matevž Menart

Izdelan je bil lahki peletni ekstruder za 3D tiskalnike, ki ga je mogoče namestiti na vse obstoječe modele. Ključna prednost naprave je izjemno nizka masa, dosežena z uporabo nekonvencionalnih materialov, kar omogoča hitrejše gibanje in krajši čas tiskanja. Ekstruder ima posebno obrabno površino, ki podaljšuje njegovo življenjsko dobo, hkrati pa omogoča preprosto zamenjavo “srca” naprave v le treh minutah – po menjavi se delovanje povrne na kakovost prve uporabe.

Sistem vključuje tudi lasten kalibracijski program, ki na podlagi predhodnih meritev samodejno uravnava pretok materiala, kar zagotavlja natančen in enakomeren tisk.

2. Mesto: Nanotelesa – biotehnološka platforma prihodnosti brez uporabe živali
   Člani ekipe: Gašper Žun, Dejan Slokar, prof. dr. Uroš Petrovič, Bor Krajnik, Anja Novak

Nanotelesa so posebna protitelesa lam in alpak, ki se izjemno natančno vežejo na ciljne molekule, zato imajo velik potencial v diagnostiki in zdravljenju bolezni. Projekt razvija novo platformo za proizvodnjo nanoteles v mikroorganizmih, ki posnema naravni imunski odziv, vendar brez uporabe živali. Postopek je hitrejši, cenejši, etičen in trajnosten, saj drago vzdrževanje živali zamenja laboratorijski proces. S tem postajajo nanotelesa dostopnejša za raziskave, medicino in biotehnologijo, hkrati pa se odpira prostor za uporabo tudi v veterini in agronomiji.

3. mesto: Dvokomponentna imunoterapija raka – aktivacija imunskega sistema z nadzorovano celično smrtjo
   Člani ekipe: dr. Sara Orehek, dr. Iva Hafner Bratkovič, dr. Taja Železnik Ramuta, dr. Borna Jurković, dr. Roman Jerala

Projekt predstavlja razvoj nove oblike imunoterapije raka, ki temelji na sprožitvi imunogene celične smrti (ICD) v rakavih celicah. Gre za kombinacijo dveh beljakovin – GSDMD in NINJ1, ki povzročita uničenje tumorskih celic in hkrati sprožita močan imunski odziv proti njim. Tak pristop omogoča, da imunski sistem sam prepozna in napade rakave celice. Predklinične raziskave so pokazale regresijo tumorjev in remisijo pri zdravljenih živalih, kar dokazuje velik potencial nove strategije za zdravljenje različnih oblik raka.

Kategorija raziskovalk in raziskovalcev, redno zaposlenih na Univerzi v Ljubljani

1. mesto: IceJet – rezanje z ledom namesto peska
   Člani ekipe: asist. dr. Marko Jerman, izr. prof. dr. Joško Valentinčič, dipl. inž. Pavel Drešar, doc. dr. Izidor Sabotin, asist. dr. Andrej Lebar

IceJet predstavlja novo generacijo tehnologije rezanja z abrazivnim vodnim curkom (AVC), ki namesto mineralnega peska uporablja ledene delce ohlajene na kriogene temperature. Ti dosegajo trdoto primerljivo z mineralnimi abrazivi, po obdelavi pa se preprosto stopijo – kar pomeni 99 % manj odpadkov in popolnoma čist obdelovanec. Tehnologija je idealna za panoge, kjer je čistoča ključna (prehrambna, letalska, ladjedelniška industrija). Proces potrebuje le vodo in elektriko, kar zmanjšuje logistične stroške in okoljski vpliv.

2. mesto: Termično stabilen inzulin
   Člani ekipe: izr. prof. dr. Martin Gazvoda, Anže Jenko, dr. Dominik Jankovič, prof. dr. Janez Košmrlj, izr. prof. dr. San Hadži, izr. prof. dr. Sergej Pirkmajer, dr. Katarina Miš, Klemen Dolinar, prof. dr. Marko Fonović, prof. ddr. Boris Turk, dr. Robert Vidmar, dr. David Jurnečka

Raziskovalci Univerze v Ljubljani so razvili nov način priprave proteinov z vključenim nenaravnim fragmentom NH-triazolom, ki izboljša njihove lastnosti – stabilnost, aktivnost in funkcionalnost. Eden ključnih dosežkov je termično stabilna različica človeškega inzulina, ki ohrani strukturo in biološko aktivnost tudi po segrevanju do 95 °C. Tak inzulin bi lahko bistveno izboljšal dostopnost zdravljenja sladkorne bolezni v državah z omejeno infrastrukturo in znižal stroške globalne oskrbe. Inovacija odpira nove možnosti tudi za druge biološke molekule v medicini in katalizi.

3. mesto: Družabna igra Klanec
   Člani ekipe: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik: mag. Mateja Lutar, lekt. Magda Lojk, lekt. Matej Klemen in Tina Jugović

Klanec je družabna namizna igra o Ivanu Cankarju, zasnovana kot učni pripomoček, s katero igralci na zabaven način spoznavajo življenje, delo in čas največjega slovenskega pisatelja. Igra spodbuja povezovanje, razvija jezikovno izražanje in tekmovalnost, hkrati pa omogoča utrjevanje znanja o slovenski literaturi in kulturi. Primerna je kot motivacijska dejavnost pri pouku, za ponavljanje ali sintezo znanja, pa tudi za sproščeno druženje ob učenju. Kartice omogočajo različne pristope – kviz, razporejanje dogodkov, pisanje kratke zgodbe – in tako učiteljem in učencem ponujajo možnosti ustvarjalne rabe.

Kategorija študentk in študentov 1. in 2. stopnje ter alumnov in alumen z idejami, rešitvami in inovacijami za izzive družbe

1. mesto: TrashTrek aplikacija za čiščenje okolja
   Člani ekipe: Martin Kralj in Rene Pavokovič

TrashTrek je mobilna aplikacija, ki uporabnikom omogoča prijavo in čiščenje onesnaženih lokacij. S fotografijami pred in po čiščenju se na zemljevidu prikazuje napredek skupnosti. Rešitev spodbuja okoljsko odgovornost in sodelovanje z uporabo igrifikacije – uporabniki za čiščenje prejmejo točke, s katerimi nadgrajujejo svojega avatarja.

2. mesto: Brez Signala – analogni paket za digitalni odklop
   Člani ekipe: Luša Karner, Tinkara Strel, Domen Mirtič Dolenc, Nika Grešovnik

Brez signala ponuja mladim odraslim dostopen in prijazen način za vzpostavitev bolj zdravega odnosa do tehnologije. Projekt združuje mesečni “odklop paket” z analognimi aktivnostmi, refleksijami in dogodki brez zaslonov. Ideja nagovarja izziv digitalne preobremenjenosti in spodbuja postopno, zabavno vračanje k resničnim stikom in doživetjem.

3. mesto: Puzly puzli
   Člani ekipe: Christian Hladky Turk, Benjamin Kovač Keber, Admir Babić

Puzly Puzli ustvarja butične, ročno izdelane sestavljanke iz slovenskih recikliranih materialov, ki na okolju prijazen način povezujejo umetnike, lokalna podjetja in turistične ustanove. Z izdelki, ki nosijo motive slovenskih umetnikov, projekt spodbuja domačo ustvarjalnost in trajnostni turizem.

Zmagovalci letošnje jubilejne podelitve so s svojimi projekti dokazali, da inovacije ne poznajo meja; od naprednih tehnologij in znanstvenih pristopov do družbeno koristnih rešitev, ki izboljšujejo kakovost življenja. Njihove ideje ne predstavljajo le znanstvenega in podjetniškega napredka, temveč tudi vizijo prihodnosti, ki temelji na trajnosti, znanju in sodelovanju.

“Rektorjeve nagrade so že vrsto let pomemben del prepoznavanja najboljših inovacij zaposlenih ter študentk in študentov Univerze v Ljubljani. Z njimi nagrajujemo inovacije, razvite na UL, ki imajo velik potencial za hiter prenos v uporabo v družbi. Z nagrajevanjem tovrstnih dosežkov kažemo skrb, da nova znanja, ki jih razvijamo na UL, ne ostanejo zaprta v laboratorijih, ampak ima od njih koristi celotna družba. Ne nagrajujemo pa le inovacij, ki se prelivajo v gospodarstvo, temveč tudi družbene inovacije, ki so za razvoj družbe enako pomembne kot tehnološke,” je ob podelitvi poudaril rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič in ob tem vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestital. 

Jakob Gajšek, direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, je dodal:
“Kakovost in število prijav vsako leto dokazuje, kako živahno je inovacijsko okolje Univerze v Ljubljani. Letos je bilo rekordno leto v številu prijav med raziskovalci, kar dokazuje, da so zaposleni Univerze v Ljubljani zainteresirani za komercializacijo. Številni finalisti so res ambiciozni in nadaljujejo svojo podjetniško pot na LUI, kjer jim pomagamo pri razvoju in uresničitvi njihovih idej. To je najboljši dokaz, da rektorjeva nagrada ni zgolj priznanje, ampak odskočna deska za inovatorje prihodnosti.”

Tudi letos se je podelitev rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani odvila v okviru festivala UNI.MINDS. Gre za največji slovenski festival za grajenje inovacijske skupnosti in dolgoročnih partnerstev med akademsko sfero in gospodarstvom. Šesta izvedba festivala tudi letos poteka pod okriljem »Meseca znanosti«, ki ga podpira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.