V letu 2025 bodo v Sloveniji stopile v veljavo nove davčne spremembe, ki bodo imele velik vpliv na normirane podjetnike. Glavne spremembe, ki jih prinaša nova davčna reforma, se nanašajo predvsem na znižanje mej za priznavanje normiranih odhodkov in prilagoditve davčnih pogojev.  Nova davčna reforma bo prinesla kar nekaj sprememb za številne podjetnike, ki trenutno poslujejo v normiranem sistemu.

Dobra novica je, da je za lažji prehod uvedeno prehodno obdobje.  V letu 2025 bodo normirani samostojni podjetniki še vedno lahko poslovali po obstoječih pravilih, kar pomeni, da bo kot pogoj za obstanek v sistemu veljala sedanja meja – podjetniki bodo lahko ostali v normiranem sistemu, če v dveh zaporednih letih njihovi prihodki ne bodo presegli 300.000 evrov oziroma povprečno 150.000 evrov na leto.

Leto 2026 pa prinaša bolj restriktivne ukrepe. Izstopni pogoji se bodo preverjali glede na prihodke, ustvarjene v letu 2025, kar pomeni, da bodo morali polni normiranci izstopiti iz sistema, če bodo njihovi prihodki presegli mejo 60.000 evrov. Podobno bodo popoldanski normiranci morali izstopiti iz sistema, če bodo njihovi prihodki presegli mejo 30.000 evrov.

Navedene spremembe predstavljajo korenito spremembo, ki bo zahtevala premišljene odzive normiranih podjetnikov. Ostaja vprašanje, kako bodo nove davčne spremembe vplivale na konkurenčnost majhnih podjetij in samostojnih podjetnikov v slovenskem gospodarskem okolju.

Spremembe v priznavanju normiranih odhodkov

Ena izmed bistvenih sprememb, ki jih uvaja nova davčna zakonodaja, je znižanje mej za priznavanje normiranih odhodkov. Sprememba bo imela velik vpliv na vse normirance, saj bo nižja meja prihodkov hkrati zmanjšala obseg priznanih normiranih odhodkov, kar bo posledično povečalo davčno osnovo in obveznosti podjetnikov.

Ključne spremembe v priznavanju normiranih dohodkov, ki bodo vstopile v veljavo z novo davčno reformo so sledeče:

• Znižanje mej za polne normirance: Meja prihodkov, do katere so priznani 80-odstotni normirani odhodki, se bo znižala iz sedanjih 100.000 evrov na 60.000 evrov letno. To pomeni, da bodo polni normiranci z višjimi prihodki po novem plačevali davke na bistveno višjo davčno osnovo, saj bodo odhodki nad mejo 60.000 evrov upoštevani le v dejanskih zneskih.
• Znižanje mej za popoldanske normirance: Pri popoldanskih normirancih bo meja prihodkov znižana s 50.000 evrov na 30.000 evrov letno. Poleg tega bodo 80-odstotni normirani odhodki priznani le do meje 12.500 evrov prihodkov. Za prihodke, ki presežejo to mejo, bo priznana 40-odstotna višina normiranih odhodkov. Takšna razdelitev bo še posebej vplivala na popoldanske normirance z višjimi prihodki, saj bodo njihovi stroški relativno manj priznani v davčno osnovo.

Prehodno obdobje in izstopni pogoji

Nova davčna zakonodaja uvaja prehodno obdobje za lažje prilagajanje na nove izstopne pogoje iz sistema normirancev. Spremembe izstopnih meril bodo postopno začele veljati med leti 2025 in 2027, kar normirancem omogoča več časa za prilagoditev. Ključne informacije o prehodnem obdobju in novih pogojih so naslednje:

Prehodno obdobje: leto 2025

Obstoječi izstopni pogoji: V letu 2025 bodo normiranci še naprej lahko ostali v sistemu po zdaj veljavnih pravilih. To pomeni, da zavezanec ne bo izstopil iz sistema, če:

• • v dveh zaporednih letih ni presegel meje 300.000 evrov prihodkov;
  • ali povprečno ni ustvaril več kot 150.000 evrov letnih prihodkov.

Ta ureditev normirancem zagotavlja prehodni časa za morebitno prilagoditev poslovanja pred uvedbo strožjih izstopnih pogojev.

Leto 2026: preverjanje prihodkov po novih pravilih

Izstopni pogoji na podlagi prihodkov v letu 2025:

• • Polni normiranci bodo morali zapustiti sistem, če bodo v letu 2025 ustvarili več kot 60.000 evrov prihodkov.
  • Popoldanski normiranci bodo morali zapustiti sistem, če bodo v letu 2025 dosegli več kot 30.000 evrov prihodkov.

To pomeni, da bodo prihodki iz leta 2025 ključno merilo za nadaljnje vključevanje v sistem normiranih odhodkov v letu 2026. Normiranci z višjimi prihodki bodo prisiljeni preiti na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, kar prinaša večjo administrativno obremenitev.

Leto 2027 in naprej: trajna pravila

Od leta 2027 dalje bo prehodno obdobje zaključeno, veljala pa bodo nova, trajna pravila glede izstopa:

• Polni normiranci: Izstop iz sistema bo obvezen, če bo zavezanec v dveh zaporednih letih presegel povprečno 60.000 evrov letnih prihodkov.
• Popoldanski normiranci: Izstop bo zahtevan, če bo zavezanec v dveh zaporednih letih presegel povprečno 30.000 evrov letnih prihodkov.
• Kombinirani primer (eno leto polni normiranec, drugo leto popoldanski normiranec): Pri takšnih primerih bo veljala omejitev 90.000 evrov prihodkov v dveh zaporednih letih.

Praktične posledice, ki jih bo nova davčna reforma prinesla normirancem

Navedene spremembe davčne reforme bodo vplivale predvsem na normirance z višjimi prihodki, saj bodo morali:

• Dosledno spremljati prihodke, da bodo pravočasno prepoznali tveganje za izstop iz sistema.
• Načrtovati prehod na sistem dejanskih prihodkov in odhodkov, ki zahteva več administrativnega dela, hkrati pa lahko prinaša višje davčne obveznosti zaradi manjšega deleža priznanih stroškov.

Prehodno obdobje sicer omogoča prilagoditev, a svetujemo, da normiranci z večjimi prihodki že v letu 2025 natančno razmislijo o svojih prihodnjih davčnih obveznostih in načinu poslovanja.

Ukinitev normiranih d.o.o.

Poleg sprememb, ki vplivajo na samostojne podjetnike, bo pomembna novost uvedena tudi za družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po novem se bo ukinila posebna ureditev, ki je tem družbam omogočala ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov. To pomeni, da bodo morali vsi d.o.o., ki so bili prej v sistemu normiranih odhodkov, preiti na tradicionalen način ugotavljanja davčne osnove, ki temelji na dejanskih prihodkih in odhodkih.

Ukinitev normiranih d.o.o. predstavlja veliko spremembo v slovenskem davčnem sistemu, še posebej za mikro in manjša podjetja. Največji vpliv bo imela sprememba na podjetja, ki so imele nizke dejanske stroške poslovanja, saj bodo po novem morale plačevati davke na višjo davčno osnovo.

Zaključek

Davčne spremembe, ki bodo začele veljati v letu 2025 in 2026, prinašajo velike spremembe za normirane podjetnike v Sloveniji. Glavne novosti vključujejo znižanje mej za priznavanje normiranih odhodkov ter uvedbo strožjih izstopnih pogojev.

Z uvedbo prehodnega obdobja bo omogočeno lažje prilagajanje na nove pogoje, vendar bodo podjetniki že v letu 2025 morali natančno spremljati svojo rast prihodkov in se pripraviti na morebitne spremembe v davčni osnovi.

Ena izmed ključnih sprememb je znižanje mej za priznavanje normiranih odhodkov, ki bo imelo neposreden vpliv na davčne obveznosti podjetnikov. Za polne normirance bo meja prihodkov, do katere so priznani 80-odstotni normirani odhodki, znižana na 60.000 evrov, medtem ko bo pri popoldanskih normirancih meja znižana na 30.000 evrov. Ta sprememba bo vplivala predvsem na podjetnike, ki so že sedaj na meji teh dohodkov, saj bodo morali nadomeščati normirane stroške z dejanskimi, kar bo povečalo njihovo davčno osnovo in obveznosti. Posebej občutna bo sprememba pri popoldanskih normirancih, kjer bo priznanje normiranih odhodkov omejeno na višjo davčno osnovo za prihodke, ki presegajo 12.500 evrov.

Poleg tega bodo izstopni pogoji postali strožji od leta 2026 dalje, ko bodo morali normiranci z višjimi prihodki izstopiti iz sistema normiranih odhodkov. V letu 2026 bodo polni normiranci z več kot 60.000 evrov prihodkov in popoldanski normiranci z več kot 30.000 evrov prihodkov morali zapustiti sistem, kar bo povzročilo potrebo po prehodu na sistem dejanskih prihodkov in odhodkov. To pomeni večjo administrativno obremenitev in višje davčne obveznosti za tiste podjetnike, ki bodo morali preiti na nov sistem.

Poleg sprememb za samostojne podjetnike bodo novosti vključevale tudi ukinitev normiranih d.o.o., kar pomeni, da bodo morali vsi d.o.o., ki so uporabljali normirane odhodke, preiti na sistem, ki temelji na dejanskih prihodkih in odhodkih. Ta sprememba bo imela velik vpliv na manjša podjetjih, saj se bo povečala administrativna obremenitev.

Celotni davčni spremembi predstavljata velik izziv za normirane podjetnike, saj bodo morali prilagoditi svoje poslovne modele, načrtovati prehod na dejanski sistem ter spremljati svoje prihodke, da se izognejo morebitnim težavam z davčnimi obveznostmi.

Pripravil: Blaž Mandeljc, podjetniški mentor

Viri:

1. Finančna uprava Republike Slovenije, Vlada potrdila prvi paket davčnih sprememb, 2024. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2024-08-30-vlada-potrdila-prvi-paket-davcnih-sprememb
2. Finančna uprava Republike Slovenije, Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb, 2024. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2024-11-14-drzavni-zbor-sprejel-prvi-paket-davcnih-sprememb
3. Finančna uprava Republike Slovenije, 117. redna seja Vlade Republike Slovenije,  2024. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2024-11-14-drzavni-zbor-sprejel-prvi-paket-davcnih-sprememb
4. Smrekar, T. (2024). Normiranci, minister Boštjančič bo dal prehodno obdobje za izstop iz sistema. Kakšni so še davčni predlogi? Dostopno na: https://www.finance.si/normiranci-minister-bostjancic-bo-dal-prehodno-obdobje-za-izstop-iz-sistema-kaksni-so-se-davcni-predlogi/a/9026509 
5. Uradni list RS, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. (2024). Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2024-01-3309/zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-dohodnini-zdoh-2ab 
6. Ambrožič, V. (2024). Državni zbor RS je sprejel prvi paket davčnih sprememb. Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije. Dostopno na: https://www.ozs.si/novice/spremembe-zakona-o-davku-od-dohodkov-pravnih-oseb-zddpo-2-66d599cbd2c6de723111506f